Ekološko pridelovanje in kolobarjenje

Ekološka pridelava

Glavno vodilo v eko  pridelavi je čim bolj naravno povezan krogotok hranil in energije z rastlinsko pridelavo in živalskim gnojem. Kjer ni gnoja, za rodovitnost tal skrbimo s kompostiranjem, kolobarjem in ustreznim deležem metuljnic.

Ekološka pridelava temelji na:

  • uporabi organskih gnojil za ekološko pridelavo, pri vzdrževanju optimalne oskrbljenosti tal s hranilnimi snovmi,
  • pravilnem vrstenju kmetijskih rastlin (širok kolobar),
  • vključevanju metuljnic v kolobar (detelje, grah, soja, fižol ...),
  • vzdrževanju neprekinjene zelene odeje na njivskih površinah (setev dosevkov z globokim koreninskim sistemom in veliko organske mase),
  • izbiri ustreznih vrst in sort rastlin,
  • vzdrževanju ravnovesja populacij med plenilcem in plenom (npr. ličinke pikapolonic in uši),
  • mehanskem varstvu gojenih rastlin pred njihovimi konkurenti.

Kolobarjenje

Kolobarjenje je menjavanje rastlinskih vrst po določenem vrstnem redu na isti obdelovalni površini. Med prvo in drugo ponovno setvijo iste rastlinske vrste na isto obdelovalno površino naj bi preteklo najmanj štiri do šest let.

Pri sestavljanju kolobarja mora ekološki vrtnar stalno opazovati rast in razvoj rastlin, si delati zapiske o vrstenju v zadnjih letih, o škodljivcih, o ukrepih, vrsti in razširjenosti okužb ter plevelov.

Pomen kolobarjenja je v:

  • enakomernejši izrabi hranil in vode iz vseh plasti tal,
  • boljšem zračenju in rahljanju tal,
  • preprečevanju utrujenosti tal,
  • ohranjanju rodovitnosti tal,
  • boljši izrabi organskih gnojil,
  • preprečevanju širjenja bolezni in škodljivcev,
  • pospeševanju rasti (npr. kapusnice dobro uspevajo po žitih, krompirju).
 
 
 

Gnojenje in varstvo rastlin

Gnojenje v ekološkem vrtnarjenju

Osnovno vodilo nam je ohraniti sklenjen krogotok hranilnih snovi. Cilj je, da se na zemljo vnaša čim manj hranil od zunaj (dokupovanje gnojil) in da se ne izčrpava zalog hranil v tleh. Za rodovitnost je pomembna organska snov, zato mora prst vsebovati večje količine humusa.

Ker v ekološkem kmetijstvu ni dovoljena uporaba sintetičnih gnojil, se dušik, ki je zelo pomemben za rast rastlin, pridobiva preko pridelave stročnic (bakterije na njihovih koreninah vežejo dušik iz zraka).

Stanje hranil v tleh se spremlja s pomočjo redne analize tal. Če je ugotovljeno pomanjkanje določene snovi, lahko ekološki pridelovalec z dovoljenjem kontrolne organizacije uporabi gnojilo s počasi delujočimi snovmi (naravni fosfati brez težkih kovin, kalijeva gnojila iz surovih kalijevih snovi). Če je prst kisla, se jo izboljšuje z apnenjem (uporaba mletega dolomita, apnenčeve moke).

Varstvo rastlin v ekološkem vrtnarjenju

Škodljivcev in bolezni se ne sme iztrebiti, ampak jih je potrebno zadržati na sprejemljivi ravni. Vsak plevel, škodljivec ali bolezen ne vpliva na količino ali kakovost pridelka, zaradi tega zatiranje ni vedno potrebno. Uporabljamo pa lahko naravne, delno tudi doma pripravljene pripravke – različne rastlinske brozge, fermentirane rastlinske izvlečke (koprive, gabez, nim). Pri škodljivcih, kot so žuželke, se poleg pripravkov uporabljajo tudi koristne živali – naravni sovražniki škodljivca (pikapolonice).

Mehanično uravnavanje plevela je zastiranje tal.

Njegove prednosti so:

  • manjša nihanja v temperaturi tal in količini vode
  • rahla prst in v njej pospešeno delovanje mikroorganizmov
  • na dobro prekritih tleh ne raste plevel
  • hranila so dostopnejša in njihovo izpiranje je manjše
  • višja temperatura in večja količina vode prsti omogočata za 30 do 70% večje pridelke

Za zastiranje se uporabljajo različni umetni (črna polietilenska, črna polipropilenska folija, dvoplastna folija) in naravni (celulozno šotni papir, pokošena trava, slama, listje, koprive, gabez in druge listnate rastline, ki ne semenijo) materiali. Na peščeni zemlji se dobro obnese lesni sekanec.

jagode v lesnem sekancu

 
 
 

Semena

KAKO V TRGOVINI PREPOZNAMO EKOLOŠKA SEMENA IN SADIKE?

Pozorni bodite, da ima vse, kar boste sami kupili, ekološki certifikat vpisan na embalaži. Ali piše SI EKO-00(številka) ali pa ima znak Demeter. Prepoznaven je tudi simbol lista, ki je sestavljen iz črnih zvezdic kot obroba. Te znake si lahko ogledate na obeh drevesih pri vhodu na našo njivo Aleja v Savljah, saj so iz Eko-drevesnice Ocepek.

 

PRAVILA NA NJIVAH Z EKOLOŠKO KONTROLO

Za setev je potrebno uporabiti ekološko pridelano seme. Kupljen semenski material mora biti v skladu s Podatkovno zbirko (PZ) ekološkega semenskega materiala, ki jo dvakrat letno objavi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Če tega ni mogoče dobiti, je dovoljena uporaba konvencionalnega nerazkuženega semena, vendar moramo za dovoljenje zaprositi kontrolno organizacijo.

 

V mreži bomo organizirali skupinski nakup semen. 

V ekološkem vrtnarjenju je zaželena uporaba lastnega semena.

 
 
 

Kaj ekološki vrtnar sme in česa ne?

KAJ EKOLOŠKI VRTNAR SME IN ČESA NE?

Kaj ekološki vrtnar sme in česa ne, natančno določa Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil in zajame rastlinsko pridelavo, nabiranje prosto rastočih rastlin, živinorejo, čebelarstvo, ribogojstvo, predelavo, pravilno označevanje ekoloških pridelkov oz. živil in sistem kontrole.

Osnovne prepovedi v ekološkem vrtnarjenju:

  • uporaba kemično sintetičnih sredstev za varstvo rastlin,
  • uporaba razkuženega semena,
  • uporaba lahko topnih mineralnih gnojil,
  • uporaba sintetičnih dodatkov v krmilih,
  • uporaba surovin živalskega izvora v krmilih in gnojilih,
  • uporaba gensko spremenjenih organizmov,
  • preventivno zdravljenje živali s kemoterapevtiki (antibiotiki, kokcidiosatatiki).

Izvajanje kontrole ekološke pridelave zagotavlja predvsem zaščito potrošnika. Pomemben razlog za izvajanje kontrol ekološkega kmetijstva je tudi zagotavljanje varstva okolja in naravnih bogastev ter omogočanje oskrbe prebivalstva z zdravimi pridelki in izdelki.

  • Ob kontroli in certifikaciji ekoloških kmetij sledimo predpisom in določilom:
  • Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Ur. list RS, 31/01, 52/03),
  • Pravilnik o zaščitnem znaku za označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil (Ur. list RS 58/01)
  • Uredba EU 2029/91,
  • Zakon o kmetijstvu,
  • Standardi Biodar,
  • Standardi Demeter.

Kontrolna organizacija v postopku kontrole kmetij preverja spoštovanje minimalnih predpisov za ekološko pridelavo ter pogoje, ki jih mora pridelek oz. živilo izpolnjevati, da ga je dovoljeno označiti z oznako ''ekološki''.

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.